Odpri oči. razumi. Sprejmi. Poglej drugače.

Teme je vse več. Dnevi se krajšajo. Ko je že tako rekoč noč, nas pogosto čaka še veliko opravkov zunaj domov.
Verjetno na nas precej vpliva tema, mrak, marsikateri človek postane v mračnih časih bolj občutljiv, sentimentalen, utrujen, žalosten, melanholičen.

Najbolj pomembno je, da v srcu uspemo ohranjati svetlobo, lučko ... da vemo, kod, kam. Da vemo, kako.

Pred nami je vesel praznik Jezusovega prihoda na svet, med nas  ljudi, med vse ljudi. Dar njegovega življenja pa lahko sprejmemo samo v odprta srca.

Mislim, da je prav, da tudi ljudje rastemo "na skrivaj", v srcih ... in potem v delih pokažemo svojo rast, zorenje.

Jezus, je rekel: »Jaz sem luč sveta.« (Jn 8,12)

On želi priti k nam, on nam želi posvetiti na naša pota, predvsem pa v naše srce. Če bomo v srcu imeli luč veselja, bomo celo težave premagali z veseljem.

Betlehem in Jeruzalem - jaslice in križ - kako blizu si je to. Če sprejmemo prvi svetel trenutek, bomo sposobni sprejeti tudi drugega - in svetel trenutek bo iz žarka postal sonce. 

En sam sončni žarek lahko odstrani veliko teme. Malo je potrebno, da komu pomagamo k svetlobi.

Tudi jaz sem lahko svetilka, ki prinašam  lučko iz Betlehema. 

Poskušajmo biti vsaj žarek, če že nismo sonce.

                                  Ob novi svetlobi, ki prihaja, si zgradimo nov dan!