Bistvo skrito je očem

Malo za šalo, malo pa tudi za res. (:

Jaz in moje šale. (: Sošolki sem danes v šali obljubila, da bom napisala poročilo v obliki bloga. Tako da obljuba dela dolg! (: Še dobro, da nisem v strateškem svetu naše šole, ker baje, da se o tem poroča na naslednjem zasedanju sveta. (:

Sprašujem se, zakaj moramo imeti deset tednov oz. 400 delovnih ur prakse. Priznam, jaz niti 200 ur nimam, ampak kdo bo to vedel? xD Hm…aja napisati moram kaj vse sem delala na praksi. Tukaj nastane problem. Vedno sem mislila, da je delovna praksa zato, da se nekaj novega naučiš. Vendar sem ugotovila, da ni vedno tako. No jaz sem se najbolj naučila lenariti. (: Delovni dan sem začela navadno z polurnim kafečkanjem z sodelavci. Nato pa ga nadaljevala v eni izmed pisarn. Včasih sem imela tudi več pisarn le zase…ampak pustimo  to.  To je že druga zgodba. (: Najpogostejšo moje delo je bilo arhiviranje zadev, zelo preprosto delo, ki sem ga tudi zelo hitro opravila. Tako mi je vedno ostalo najmanj 2 uri prostega časa, ki sem ga navadno zapolnila s tem, da sem si poiskala delo pri ostalih sodelavcih, vendar to prav nič ni bilo preprosto, saj sem morala imeti srečo, da sem koga našla v pisarni. Tako, da sem navadno ta čas preživela z pisanjem SMS- jev.

In kako so se me sodelavci zapomnili? Hm…danes sem spoznala, da se me v 10 tednih niso kaj dosti. Zelo zabavno mi je bilo danes, ko me sodelavka vpraša po imenu, kot da nismo bile 10 tednov v istem podjetju. Saj, če bi bilo 50 ljudi v podjetju, bi že razumela, ampak 10 ljudi? Lahko grem stavit, da nihče ne ve najpomembnejšega…in veste kaj jutri je moj zadnji delovni dan, in kako ga bom preživela? Hm…pustim se presenetit (: Upam le, da me mentor oceni z pozitivno oceno, potem bom najsrečnejši otrok, vsaj nekaj časa! (: