Zdi se mi, da je moje življenje kot vožnja z vlakom. Ljudje pridejo vanj,
so z mano do neke postaje in potem pridejo drugi, ki me vodijo naprej.
Bog hvala ti za vse čudovite ljudi, ki me obdajajo. Neverjetno kakšno ljubezen, veselje, mir, pogum, notranje zadovoljstvo in moč nosijo v sebi.
Kljub temu, da je pot po kateri hodim polna ovir, križišč ter slepih ulic, sem si s pomočjo teh čudovitih ljudi postavila trdnejše temelje, poglobila vero in postala bolj pozitivna.
Z njihovo pomočjo sem se okrepila v vztrajnosti, sprejemanju, bližini, poslušanju in vzdržljivosti.
Prijatelji, brez vas bi že davno obupala. Ker ste vi tisti, ki me podpirate, spodbujate,
mi pomagate in verjamete vame.
Ni komentarjev:
Objavite komentar